Izjava ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o predoziranjih zaradi drog

Zveza nevladnih organizacij na področju drog in zasvojenosti (v nadaljevanju Zveza NVO) ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o predoziranju zaradi drog poudarja pomen učinkovite implementacije strategij, ki preprečujejo predoziranja z drogami ter z njimi povezano smrtnostjo, poleg tega pa tudi pomen dostopnosti storitev podpore in pomoči vsem, ki jo želijo in potrebujejo.

Nalokson. Rešuje življenja!

Nalokson je opioidni antagonist, ki nevtralizira prevelik odmerek opiatov. Ukrep »nalokson za domov« je javnozdravstveni ukrep, kjer uporabnik oz. njemu bližnja oseba prejme nazalni Nyxoid, ki je v obliki pršila ter ga v primeru predoziranja z opoidi preprosto apliciramo v nos. Poleg zdravilne učinkovine »nalokson za domov« vključuje tudi izobraževanje uporabnikov ter drugih udeleženih, kako preprečiti, prepoznati in se odzvati v primeru predoziranja. Praksa uporabe naloksona po svetu dokazuje, da nalokson rešuje življenja, njegova uporaba je enostavna, stranski učinki pa ne povzročajo tveganj za zdravje uporabnika.

V Sloveniji sicer trenutno opažamo rahel upad predoziranj oz. z njimi povezanih smrti, kljub temu pa smo v evropskem vrhu po številu smrtnih predoziranj zaradi posledic uporabe drog. Vrh smo dosegli leta 2019, ko je zaradi predoziranj pri nas umrlo 74 ljudi. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da se tako v Evropi kot pri nas, vse pogosteje pojavljajo novi izjemno močni sintetični opioidi iz skupine nitazenov, podobni fentanilu, ki predstavljajo visoko tveganje za smrtno predoziranje.

Uradno je oskrba z naloksonom v Sloveniji uporabnikom drog omogočena od marca 2021. Distribucija zdravila naj bi potekala  v okviru javne zdravstvene mreže – Centrov za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog (v nadaljevanju CPZOPD). Kljub temu ukrep v praksi ni zaživel v celoti, saj številni uporabniki s storitvijo niso seznanjeni, poleg tega še vedno obstajajo nekateri strokovni ter birokratski zadržki. V Zvezi NVO menimo, da mora biti nalokson dostopen čim večjemu številu uporabnikov drog, tudi tistim, ki niso vključeni v CPZOPD-je, poleg tega pa tudi njihovim svojcem, ter vsem organizacijam, ki delujemo z uporabniki drog v praksi. 

Varne sobe. Zmanjšujejo tveganjanja!

Poleg »Naloksona za domov«, je na podlagi dobrih praks iz tujine, številnih mednarodnih raziskav, ter tudi smernicah EMCDDA, med najučinkovitejšimi ukrepi za preprečevanje predoziranj uvedba varnih prostorov za uporabo drog. Varne sobe definiramo kot programe, kjer uporabniki drog pod nadzorom strokovno usposobljenega osebja lahko uporabijo prepovedane droge. Gre za specializirano službo, namenjeno najranljivejšim skupinam uporabnikov drog, ki deluje v okviru širše mreže storitev, vključene v lokalno strategijo za doseganje in izpolnjevanje raznovrstnih potreb posameznikov in skupnosti, ki izhajajo iz uporabe drog.

Poleg že omenjenega preprečevanja predoziranj ter z njimi povezanih smrti, je glavni namen varnih sob zmanjševanje akutnih tveganj za prenos bolezni (npr. HIV, HCV idr.) ter drugih poškodb in obolenj, ki nastajajo z uporabo drog v nehigienskih ter tveganih razmerah, poleg tega si v varnih sobah prizadevamo k povezovanje najranljivejših skupin uporabnikov drog s programi za zdravljenje ter obravnavo zasvojenosti in drugimi zdravstvenimi ter socialno varstvenimi službami. Varne sobe imajo v okoljih kjer delujejo velik vpliv na kakovost bivanja celotne skupnosti, saj zmanjšujejo vplive odprtih scen – uporabe prepovedanih drog v javnem prostoru, zmanjšujejo kriminaliteto povezano z uporabo prepovedanih drog ter na ta način večajo občutek varnosti v lokalni skupnosti.

V Evropi trenutno uradno deluje institut varnih sob v 12 državah, njihovo število pa se vsako leto povečuje. Prva varna soba je bila odprta v Švici pred več kot 35 leti. Ministrstvo za zdravje je v letu 2022 podprlo dolgoletna prizadevanja društev Stigma v Ljubljani ter Šent v Novi Gorici, da v svojem okolju vzpostavita programe varne sobe. Gre za precedenčna primera, ki nista vezana zgolj na državo, temveč celotno regijo.

Dekriminalizacija in zmanjševanje škode v zaporih!

V Zvezi NVO si ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o predoziranjih zaradi drog želimo, da bi strokovnjaki ter odločevalci naredili vse, da učinkovito preprečimo smrti ter poškodbe ljudi, ki poleg zdravstvenih posledic trpijo tudi številne socialne stiske in neenakost. Namen omenjenih ukrepov, kamor lahko vključimo tudi dekriminalizacijo uporabe drog za lastno uporabo, ter vzpostavitev storitev zmanjševanja škode v zaporih, ni zgolj odzivanje na potrebe specifične populacije uporabnikov drog, temveč tudi odzivanje na javnozdravstvene potrebe, ki so del širše lokalne skupnosti.

Jurij Anžin

Predsednik zveze NVO na področju drog in zasvojenosti