Predavatelji in udeleženci konference Krasni novi svet so poudarili potrebo po sistemskih spremembah, ki bi omogočale nadgradnjo obstoječih in razvoj novih programov ter spodbujale raziskovalno delo. Zaskrbljujoč je tudi položaj zaposlenih v NVO, ki iščejo zaposlitve na drugih področjih, da si zagotovijo boljše delovne pogoje. Posebno pozornost so namenili primerni obravnavi mladih in njihovih družin, ter urejanju sistemov podpore za brezdomne uporabnike drog po zaključku njihove bolnišnične obravnave.
5. konferenca Zveze nevladnih organizacij s področja drog in zasvojenosti, z naslovom Krasni novi svet, je potekala 28.11. 2023 od 9h do 16h, v Centru za zaščito in reševanje na Igu. Konference se je udeležilo 70 predstavnic in predstavnikov nevladnih organizacij, javnih zavodov ter predstavnikov odločevalcev, ki s svojim delom prispevajo k izboljševanju položaja uporabnikov drog in zmanjševanju škode ob njihovi uporabi. Namen konference je bil osvetliti položaj NVO na področju drog in zasvojenosti, ter izzivov s katerimi se srečujemo v praksi pri delu z najranljivejšimi skupinami. Konferenca je bila usmerjena v spremembe sistema in delovnih praks, ki bi omogočale kvalitetno podporo in pomoč vsem uporabnikom drog in njihovim družinam. Posebna pozornost je bila namenjena mladim, brezdomnim in starajočim uporabnikom drog. V desetih prispevkih so udeleženci spoznavali primere dobrih praks doma in v tujini, izzive s katerimi se srečujejo izvajalci različnih programov ter predloge za spremembe v družbi, ki bi omogočile boljšo podporo ciljnim skupinam.
Predavatelji in udeleženci dogodka so na področje delovanja organizacij s področja drog in zasvojenosti pogledali s treh vidikov: sistemskega, dela z mladimi ter dela s starajočimi se uporabniki drog. Z vsakega področja so pripravili nekaj zaključkov in priporočil.
Vzorci uporabe drog med mladimi so se v zadnjih letih spremenili. Mladi pogosteje uporabljajo droge, ki omogočajo odklop od drugih (na primer opioide), med tem ko je v preteklosti prevladovala uporaba drog, ki so spodbujale stik z drugimi. Več je tudi bolj tveganih načinov uporabe, kot smo jih zaznavali v preteklosti. Veliko mladih poroča o težavah v duševnem zdravju ter težavah s spanjem, zaradi česa posegajo po različnih snoveh, za katere imajo občutek, da jih bodo podprle pri soočanju s stiskami. Programi NVO s katerimi se srečajo mladostniki so pogosto prva izkušnja v katerem lahko odkrito govori o sebi, svojem doživljanju sveta. Vzpostavljen delovni odnos, ki temelji na zaupanju in medsebojnem spoštovanju je ključen za uspešen proces podpore in pomoči. Premalo je tudi vključenosti staršev v delovne procese, saj so oni ključni za vzpostavitev varnega, spoštljivega družinskega okolja v katerem odrašča otrok.
Omeniti velja še nalokson, opioidni antagonist, ki nevtralizira prevelik odmerek opiatov. Uporabnik oz. njemu bližnja oseba prejme nazalni Nyxoid, ki je v obliki pršila, ter ga v primeru predoziranja z opoidi preprosto apliciramo v nos. Uradno je oskrba z naloksonom v Sloveniji uporabnikom drog omogočena od marca 2021. Distribucija zdravila naj bi potekala v okviru javne zdravstvene mreže – Centrov za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog. Kljub temu ukrep v praksi ni zaživel v celoti, saj številni uporabniki s storitvijo niso seznanjeni, poleg tega še vedno obstajajo nekateri strokovni (npr. spodbujanje bolj tvegane uporabe) ter birokratski zadržki (prepoved podeljevanja usposobljenim NVO). Na konferenci je bil predstavljen primer škotskega mladinskega »drop in« centra, nevladne organizacije Crew2000, kjer je podeljevanja naloksona omogočeno mladim starejšim od 16 let. Na Škotskem so se srečevali s podobnimi zadržki kot v naši državi, a so z interventnimi ukrepi v času koronske krize sprostili razdeljevanje naloksona, kar je privedlo do pozitivnih učinkov v skupnosti. Ukrepi so zato ostali veljavni, tudi po koncu epidemije.
Na področju zdravja brezdomnih uporabnikov drog se kaže, da ti umirajo mlajši. Socialno varstveni programi, ki jih izvajajo organizacije, nimajo zaposlenih zdravstvenih delavcev, vendar vseeno s prostovoljci krpajo luknje v sistemu javnega zdravstva. Dostopnost do zdravstvenih storitev je za brezdomne uporabnike drog slaba. Trendi digitalizacije naročanja in komunikacije z zdravstvenim osebjem storitve odmikajo od tistih, ki nimajo dostopa do digitalnih storitev, če pa s tem povežemo še pomanjkanje splošnih zdravnikov se oddaljevanje še povečuje.
Izzivi se kažejo tudi ob zaključku bolnišničnih obravnav, saj se brezdomni ne morejo vrniti domov. Zato socialne službe različnih organizacij poskušajo zagotoviti namestitve, tako v negovalnih bolnišnicah kot zavetiščih. Starajoči se brezdomni uporabniki drog pogosto ne izpolnjujejo kriterijev za namestitev v domovih za starejše, saj še niso stari 65 let.
Z vidika sistema sogovorniki opozarjajo na kadrovsko podhranjenost programov, negotove pogoje dela ter slabši izkoristek proračunskih sredstev, saj programi zdravstvenega in socialnega varstva niso povezani med seboj. Kot priporočila so sogovorniki izpostavili potrebo po financiranju upravljanja socialno varstvenih programov (saj so zdaj sredstva pogosto namenjena le neposrednemu delu z uporabniki), sklepanje pogodb o izvajanju programov za daljša obdobja, saj se kaže potreba po stalnem izvajanju nekaterih dejavnosti v družbi ter potreba po sredstvih namenjenih raziskovanju in razvoju za pripravo novih, pilotnih programov, ki bi odgovarjali na novo-zaznane potrebe v skupnosti. Posebej je bil izpostavljen tudi pomen sofinanciranja socialnovarstvenih programov s strani lokalnih skupnosti, ki pa bi moralo biti urejeno tako, da ne bi predstavljalo podvajanja dela za zaposlene v socialno varstvenih programih in na občinah.
Sinteza predavanj (visoka kakovost slike)
